[This is a slovenian translation of the original post: ““Energy(-ies) of character“ – how to identify your nature“.]
»Koliko nam koristi zemljevid, če ne vemo, kje se sami nahajamo na njemu?«
Žiga Grušovnik
Kako bi se opisal na kratko? Kako se povprečno počutiš sam pri sebi in na kak način na splošno doživljaš svet? Pa če še nekoliko zožimo vprašanja: bi rekel/a, da si bolj nežne ali bolj dominantne narave? Ali bi rekel/a, da si uravnovešen/a? Brez skrbi, vsak odgovor je pravilen in definitivno se tudi lahko sčasoma spremeni, ravno tako kot tudi življenje nasploh, in seveda nobeden odgovor ni »boljši od drugega«, naj poudarim. Biti in živeti kot človek zna biti precej kompleksna zadeva, če si tako dovolimo, ampak če poenostavimo in pogledamo bistvo, hitro vidimo, da ljudje praktično vedno in ves čas kažemo svojo »pravo naravo« – z izgledom, z obnašanjem, z medsebojnimi interakcijami, reakcijami itd. Ko se na ta način prebijemo do jedra, običajno prevladujeta dve plati (=»naravi«, tako rekoč): ali smo bolj nežni ali pa dominantni po naravi. Pa dovolite, da razložim naprej:
Predenj sem se začel bolj intenzivno poglabljati v človeška mentalno-duhovna ozadja in povezave, sem se bil dalj časa spopadal sam s seboj. To je privedlo do iskanja strokovne pomoči, ki v bistvu ni kaj veliko izboljšala in do »končnega spoznanja« – diagnoze depresije in anksioznosti. Potem sem pa »po naključju« naletel na nekoga, ki pa mi JE dejansko znal pomagati in mi obenem ponudil priložnost za učenje. Ta moj mentor je na svoj način smiselno vzpostavil in preučil pogled energije karakterjev. S svojimi hudomušnimi izrazi je sprva pojmoval zadevo tako: »…si ali kočijaž ali pa potnik v kočiji«. Na pojem »mešane/uravnovešene energije«, sem mu pritrdil: »…v tem primeru si sam s sabo, torej peš«, čemu je smejé prikimal. Vse te osebnostne energije ves čas s seboj nosijo svojstvene prednosti in pomanjkljivosti. Poglejmo kaj to pomeni malo pobližje in razložimo, kako poznavanje svojih karakteristik lahko pomaga bolje razumeti samega sebe in nam v naslednjem koraku tudi služiti pri napredovanju v življenju.
Različni tipi osebnostnih energij: Nežna energija
Osebnostne energije se delijo tudi na moške in ženske, ki so v grobem dokaj podobne, zato bom jih za ta zapis samo na kratko tukaj omenil in se poglobil na aspekt »s kakšno energijo delujemo v svetu«. Če začnemo z nežno energijo osebnosti: tudi sam sovpadam v to skupino in iz lastnih izkušenj povem, da s(m)o ljudje z nežno energijo zlahka preobremenjeni. In to praktično z prav vsem kar nas obdaja. Tako bi v enem stavku povzel bistvo takih energij. 😛 Drug izraz za nežno energijo bi lahko bil tudi »občutljiv/a«. Ljudje s takšno energijo pogosto izhajajo iz družin, kjer so starši velikokrat naredili »vse za otroke« (beri: namesto njih), s čim pa so posledično otrokom preprečili pravih, realnih, avtentičnih življenjskih izkušenj. Nasploh so ljudje nežne naravo veliko bolj podvrženi izzivom uma/psihe, tudi poduhovljenim doživljajem, v primerjavi z bolj dominantnimi energijami, kateri pa so obratno bolj podvrženi fizičnim stresorjem. Nežnejše energije se tudi lažje »pustijo voditi«, kar sledi iz tega da ne zaupajo vase in svoje sposobnosti in veliko lažje sledijo drugim ljudem (pogosto z dominantnejšimi energijami). Osebe z nežno energijo tudi sebe težje izražajo avtentično. »Tih/a«, »zadržan/a«, »zamišljen/a«, »bolj v ozadju« so nekateri izrazi, ki se pogosto pojavijo tekom življenja z nežnostjo. Ampak ravno zaradi vsega tega predstavljajo take osebe zelo dobre opazovalce, ustvarjalce, učitelje (ko/če se naučijo izraziti sebe npr.), analitike, terapevte… Osebe z nežnejšimi energijami v sebi nosijo toplino in »čistost«, kar širši svet čedalje bolj potrebuje in vedno tvori nek napredek. Prav takšne energije zaznavajo obetajoče se spremembe in nihanja najhitreje in na najmanjši ravni, ampak, vnovič, so pogosto tudi s temi preplavljene in so pogosto »v boju sami s sabo« zaradi tega.
Najboljše, kar lahko osebe s tako vrsto energije naredijo zase je, da si sebi dajo potrditev kot individuum/svojstvena osebnost. Dati sebe na prvo mesto (brezpogojno, a ne iz ega!), biti nežen in skrben s sabo in se preprosto sprejeti takšni, kakršni so. Vse seveda v razumni meri, saj pretiravanje s vsakim od teh aspektov lahko vodi v pasivo in »cono udobja«, kar pa je spet druga zgodba za drug zapis. Ob vsem tem, pa je še en ključen element, namreč izražanje sebe; svoje topline z drugimi in »ponovno vzpostaviti vezi« (v razhajajočem se svetu, recimo 😛). Tako bi se na kratko povzela nežnejša osebnostna energija, »potnika v kočiji«. Naprej na »kočijaža/voznika«.
Dominantna energija
Dominantne energije: so popolno nasprotje nežni energiji – zelo odločni, pogosto v ospredju/centru pozornosti, večinoma tudi glasnejši in direktni, »trdni/krepki«, ne pa tudi iz tega izhajajoč občasno nagnjeni k aroganci, nepopustljivosti, tudi (pretirano) zahtevni, apatični ali neobzirni, da se tukaj ustavim. Velik pomen polagajo pogosto na materialne dobrine v življenju in običajno delujejo na način »dokazovanja sebe« v vsakem in vseh pogledih, ves čas. AMPAK, dominantna energija ni nikakor tako slaba kot sem jo tukaj razgalil, da ne bo pomote. Čeprav se velikokrat nagibajo k takim negativnim tendencam, so taki ljudje med najbolj delavnimi in uspešnimi ljudmi na svetu. Če se želite naučiti uspešne delovne etike, predanosti, dobre (in včasih tudi negativne) oblike perfekcionizma, se boste po vsej verjetnosti obrnili na osebo z dominantnejšo energijo. Tiste »najtežje odločitve« (za podjetje, odgovornost, za širšo družbo pa tudi v zasebnem življenju npr.) so po navadi sprejete ravno s strani takšnih oseb. Zato prav te osebe predstavljajo najboljše/najbolj uspešne politike in voditelje, šefe/vodje in direktorje; v bistvu vsa vodilna mesta potrebujejo na čelu nekoga, ki je sposoben biti na čelu. Od tod tudi poimenovanje »kočijaž«, saj te osebe večinoma držijo vajéti v rokah. Vsakič ko nas je strah narediti naslednji korak, se običajno pojavi nekdo bolj močne narave, ki nam lahko pomaga preiti ta strah z zanosom.
Ob vseh negativnih tendencah so dominantne energije nagnjene k temu, da »vedno gredo čez sebe« in s tem pogosto izgorevajo (kar je zelo priljubljen pojem dandanes). Fizična in/ali mentalna iztrošenost je pogost stranski- ali tudi končni učinek za takšne energije, kadar simptome dalj časa ignorirajo. Še posebej v primerih dolgoročnega zanemarjanja znakov potrebe po počitku/odnehanju se to pojavi v težjih oblikah. Kadar naše fizično telo že v osnovi trpi pod vplivi vsakodnevnih stresorjev in naporov, je to že običajno dovolj znak, da se ustavimo in se naspimo/odpočijemo, ampak vsakič ko je ta alarm dan na stran, tudi samo na kratko, je to lahko povod za še hujša obolenja. Pri osebah z (pretirano, v tem primeru) dominantno energijo se to pogosto pojavi v obliki (kroničnih) bolečin v hrbtu in hrbtenici, splošna telesna tenzija (-fibromialgija), tudi v raznih oblikah raka, če ni bilo naslovljeno dolga leta, na primer.
Da bi se takšnim ekstremom izognili, je priporočljivo, da osebe z dominantnejšo energijo uravnajo svojo vnemo do dela in materialne varnosti z zdravo mero relaksacije, počitka, ozaveščenosti, ne pa tudi s svojimi lastnimi potrebami in občutki. »Odpreti se« samim sebi in svetu in malenkost opustiti svojo rigidnost oz. »tradicionalnost« – poskusiti nekaj novega, namesto vedno po istem kopitu – je dober primer kako to narediti v praksi. Ne smemo pozabiti, ne glede na dominantno ali nežno energijo, na koncu dneva smo vseeno »samo ljudje«. 🙂
“Tista prava” – mešana energija
In ko smo že pri uravnavanju, omenimo še tisto »najbolj zdravo energijo«, v obliki »mešane« energije oz. narave. To je potem zdrava mera dominance in nežnosti. Biti močan in predan ob sprejemanju odločitev, spoprijemanju z opravki in odgovornostmi in potem uravnati to z nežnostjo, prijaznostjo in poglobljenostjo s seboj, ter veseljem in mirom. Takšna energija je najlepši primer »pristnosti« oz »čistosti« – ko smo dovolj stabilni, da uvidimo, se zavzamemo in odločno pristopimo k stvarem in jih tudi izpeljemo v praksi. Da uvidimo in sprejmemo stvari in okoliščine kot so v resnici.
Čeprav so lahko za primer dominantne energije še kako karizmatične, je to pogosto na podlagi izključno svojih dosežkov, »garanja« ali razumske naučenosti. Medtem pri mešanih energija ta izvira iz iskrenosti, njihove notranje topline, sočutja.
Sicer pa tudi mešana/uravnana energija ni popolna – ljudje v tej energijo praktično ves čas hodijo po robu dominance in nežnosti in so tako rekoč »neopredeljeni«. Ravno zato lahko pride do nezaupanja vase in notranjih strahov, saj nimajo »maske«, ki bi jih jasno definirala velikokrat. Taki individualisti, »svobodnjaki«, so podvrženi največjim in najtežjim občutkom strahov, kar pa naš človeški ego pogosto še ojača skozi iluzije in so prav tako nagnjeni k utapljanju v coni udobja, kar jih pusti z občutki »kot da stojijo na mestu in se ne premaknejo nikamor« in apatiji.
To bi bilo »na kratko« to o energijah karakterja: »Pešec ob avtobusu/kočiji, v katerem so voznik/kočijaž in potnik(i).« 😛 K mešanemu tipu energije bi še samo dodal, da ta predstavlja nek »status-quo«, če izrazim po lastni oceni. To je tisto stanje, h kateremu bi naj večinoma stremeli. Prav v takšni energiji smo najbolj individualistični, prebrisani/iznajdljivi, inovativni in v tej energiji imamo velikokrat največji vpliv na svet in v življenju. Ljudje v tej energiji predstavljajo najbolj strastno-vodene »prikrite junake« (ki si jih včasih niti ne zaslužimo, kot pravi angleški hec) in le-ti s tem, ko preprosto sledijo svoji poti izražanja, naredijo največje spremembe, sprva pri sebi in nato morebiti tudi pri ljudeh okoli njih. V sodobnem času se je pojavil izraz »infulencerji«, kateri zelo pogosto povzamejo prav tako srčno energijo uravnovešenosti v praksi.
Prednosti poznavanja svoje energije
Povzeto: poznavanje naše energije karakterja, v preprosti oznaki nežne, dominantne in mešane energije, nam lahko predstavlja zelo dober temelj za nadaljnje raziskovanje in razvijanje samih sebe tudi na drugih področjih življenja. Bolje poznamo sami sebe, temu bolj smo ozaveščeni za kaj smo najbolj primerni in temu lažje se soočimo s stvarmi, ki so še pred nami. Z mojimi lastnimi besedami smo nedavno začeli močno vpeljevati sledeč pristop k življenju:
»Zelo dobro vemo kam smo namenjeni, poznamo svoj(e) cilj(e) in to je krasno. Ampak če ne poznamo naše točke izhodišča, kjer se nahajamo prav v tem trenutku v življenju, bodo naši cilji vedno ostali samo odročni. Pot se začne komaj, ko sprejmemo in se zavedamo sebe; naše stanje in smer v danem trenutku določa širino korakov, ki jih naredimo.«
Žiga Grušovnik
Vnovič, to pretirano osredotočanje na prihodnost tvori veliko sodobne »izgubljenosti«, apatije in močno prisotnega »strahu pred prihodnostjo«, med drugimi nevšečnostmi, s katerimi se čedalje pogosteje soočamo kot posamezniki in družba.
Skupek najmanjših trenutkov pa je prav tisti, ki nas v življenju vedno znova pelje naprej. Samo dovoliti si moramo jih ozavestiti, začutiti in izkusiti, ko se pojavijo in jim potem pustiti prosto pot, da gredo… tako, korak za korakom, trenutek za trenutkom, stopamo na poti do našega sanjskega življenja. 🙂 (Heh, kdo bi si mislil, da je življenje v osnovi skupek majhnih trenutkov (kot piše v naslovnici te spletne strani)? 😜)
Seveda je še k aspektu osnovnih človeških nravi veliko za dodati, kot recimo kako poteka interakcija me posameznimi, ampak je ta zapis v ospredje postavil predvsem ravnovesje/sožitje med nasprotnimi silami/naravami (in je že veliko daljši, kot sprva namenjeno, heh 😅).
Torej, bi rekel/a, da si bolj nežne narave? Ali se počutiš bolj udobno »biti na čelu«? Ali si morda oboje – navdušen in malenkost prestrašen ob spoznavanju novih vrlin? V vsakem primeru so vsakršni komentarji, pomisleki ali kakršnikoli odzivi zelo dobrodošli! Na koncu obvelja temeljno pravilo: da se predvsem sprejmeš in ceniš točno takšen/a kot si! V primeru, da se še ne počutiš prav tako, pa nas kontaktiraj in bomo podrobneje pogledali, kako ti lahko pomagamo spoznati sebe bolje. 😃
Moment in time 