Kaj se je zgodilo s staro dobro “kvaliteto, ki jo plačaš”? A smo res preslepljeni z lovom na vse “brezplačno”? Bomo s tem res zapolnili praznino znotraj nas? Je res v tem bistvo? Na tematiko zapravljanja denarja; prav o dejanju dajanja/plačevanja denarja za [nekaj]: VSE, za kar plačamo neko vsoto, nam tvori večjo »vrednost« v primerjavi s tem, ko nekaj koristimo/dobimo zastonj/brez plačila. Poglejmo o čem v resnici gre tukaj…
Moment in time 