zgkilit

»En »tok« za zraven, prosim«

V sodobni družbi in tudi zasebnih življenjih smo dandanes pogosto naloženi z gorami opravil, odgovornosti, pričakovanj itd. In to do te mere, da z našo naravo oz. biološkim delovanjem organizma, récimo temu – »našim načinom predelovanja dogodkov«, praktično nismo več sposobni uvideti, da se je eno opravilo že zaključilo in se drugo začelo. Postali smo polnopravno navajeni se skoraj dobesedno »odrezati/odcepiti od enega dejanja«, z namenom, da bi prihranili minuto časa ali dve pri naslednjem opravilu in ob tem smo skorajda pozabili kako si dovoliti »počutiti zadovolj(e)no«…

Na kakšen način oddajaš svojo energijo? (skozi prispodobo vezja)

Kako bi rekel/a, da se po navadi počutiš? Bolj kot ojačevalec ali morda pretvornik? Mogoče tudi upor/omejevalnik? Naše razne vibracije, ki jih oddajamo bi lahko primerjali z električnim vezjem. Zakaj se ne bi malo poigrali in izkoristili to povezavo – vez – z našim unikatnim doživljanjem sebe in sveta. V grobem se lahko glede na naš način delovanja razdelimo na tri kategorije: ojačevalnik, pretvornik in omejevalnik. Pa če razširimo zgodbo še nekoliko bolj, lahko te tri povzamemo tudi kot čase: preteklost, sedanjost in prihodnost.

“Resnica tiči v glagolih!”

Vsak glagol v osnovi vsebuje »akcijo«, dejanje, premik, dogodek, energijo… Odvisno od tega, kakšne glagole najpogosteje uporabljamo tekom dneva se naša realnost oz. življenje odzove v enaki meri. Zdrava mera (srčnega) samo-izražanja je zelo pomembna za doseganje naših ciljev kot tudi prijetnih odnosov in nenazadnje tudi na splošno za naše zdravje.

»Nihče ni popoln.« »Še dobro da sem nihče.« – ko spregovorimo o perfekcionizmu.

S tem zapisom želim opisati omejujoče učinke perfekcionizma. Kot ljudje; človek, ki doživlja življenje, z vsemi našimi plastmi in kompliciranimi faktorji, smo se nekako začeli nagibati k »biti popolni«, v takšnem, drugačnem ali v vsakem pogledu. S tem zapisom želim govoriti o pojmu popolnosti oz. nagnjenosti k le-tej kot tudi orisati nekaj svojih izkustev in vpogledov na to temo. Kako lahko preraste iz nedolžne želje »(sebe) izboljšati« do prikrite pretirane kompenzacije, do oklepajoče razdražljivosti, tudi do nezdravega ekstremizma ali natančneje, nevarne iluzije, pod določenimi pogoji in če se ne ukrepa…

“Energije karakterja” – kako prepoznati svojo naravo

Kako bi se opisal na kratko? Kako se povprečno počutiš sam pri sebi in na kak način na splošno doživljaš svet? Pa če še nekoliko zožimo vprašanja: bi rekel/a, da si bolj nežne ali bolj dominantne narave? Ali bi rekel/a, da si uravnovešen/a? Brez skrbi, vsak odgovor je pravilen in definitivno se tudi lahko sčasoma spremeni, ravno tako kot tudi življenje nasploh, in seveda nobeden odgovor ni »boljši od drugega«, naj poudarim. Biti in živeti kot človek zna biti precej kompleksna zadeva, če si tako dovolimo, ampak če poenostavimo in pogledamo bistvo, hitro vidimo, da ljudje praktično vedno in ves čas kažemo svojo »pravo naravo« – z izgledom, z obnašanjem, z medsebojnimi interakcijami, reakcijami itd. Ko se na ta način prebijemo do jedra, običajno prevladujeta dve plati (=»naravi«, tako rekoč): ali smo bolj nežni ali pa dominantni po naravi.

Rešitev je tiha in izhaja od znotraj…

Če je kadarkoli bil čas, da se nekoliko umirimo in si vzamemo čas, da ozavestimo sebe, naše življenje in stanje v naši okolici, je to zdaj.