V »velikem začaranem krogu« ni zmagovalcev

Vedno imam tisti “nekaj”, ki nas žene naprej v življenju. A zakaj se tolikokrat zgodi da kljub temu ne najdemo nekega smisla ali miru v našem delovanju? V tem zapisu se poglobimo v pristop počasnosti in kako ozavestiti in udejanjiti naše iskrene želje in naše potenciale.

»En »tok« za zraven, prosim«

V sodobni družbi in tudi zasebnih življenjih smo dandanes pogosto naloženi z gorami opravil, odgovornosti, pričakovanj itd. In to do te mere, da z našo naravo oz. biološkim delovanjem organizma, récimo temu – »našim načinom predelovanja dogodkov«, praktično nismo več sposobni uvideti, da se je eno opravilo že zaključilo in se drugo začelo. Postali smo polnopravno navajeni se skoraj dobesedno »odrezati/odcepiti od enega dejanja«, z namenom, da bi prihranili minuto časa ali dve pri naslednjem opravilu in ob tem smo skorajda pozabili kako si dovoliti »počutiti zadovolj(e)no«…

Create your own website, free on WordPress.com.Create your own website.
Start free