V tem zapisu želim predstaviti kako uravnavati ta dva ekstrema, ki na koncu oba vodita do pojava tesnobe oz. anksioznosti. Namreč, ne glede na to, kateri pristop uporabimo, vodi do točke zloma – bodisi v primeru, ko smo preobremenjeni z informacijami, kadar preveč razmišljamo (o prihodnosti, npr.) ali enakovredno, kadar želimo »preprosto zbežati od vsega«. Oboje predstavlja le (navidezen) način zapolnjevanja praznine znotraj nas, zaradi česar se naš organizem pač na koncu »zakrči«.
