V tem zapisu želim predstaviti kako uravnavati ta dva ekstrema, ki na koncu oba vodita do pojava tesnobe oz. anksioznosti. Namreč, ne glede na to, kateri pristop uporabimo, vodi do točke zloma – bodisi v primeru, ko smo preobremenjeni z informacijami, kadar preveč razmišljamo (o prihodnosti, npr.) ali enakovredno, kadar želimo »preprosto zbežati od vsega«. Oboje predstavlja le (navidezen) način zapolnjevanja praznine znotraj nas, zaradi česar se naš organizem pač na koncu »zakrči«.
Tag Archives: spremembe
»Nihče ni popoln.« »Še dobro da sem nihče.« – ko spregovorimo o perfekcionizmu.
S tem zapisom želim opisati omejujoče učinke perfekcionizma. Kot ljudje; človek, ki doživlja življenje, z vsemi našimi plastmi in kompliciranimi faktorji, smo se nekako začeli nagibati k »biti popolni«, v takšnem, drugačnem ali v vsakem pogledu. S tem zapisom želim govoriti o pojmu popolnosti oz. nagnjenosti k le-tej kot tudi orisati nekaj svojih izkustev in vpogledov na to temo. Kako lahko preraste iz nedolžne želje »(sebe) izboljšati« do prikrite pretirane kompenzacije, do oklepajoče razdražljivosti, tudi do nezdravega ekstremizma ali natančneje, nevarne iluzije, pod določenimi pogoji in če se ne ukrepa…
En trenutek o kvantni fiziki
Ob (ponovnem) prebiranju knjige »Placebo ste vi« (dr. Joe Dispenza), natančneje ob poglavju o »kvantnem umu« (ki je ironično najkrajše poglavje v celi knjigi), sem bil precej prevzet ob stavku: »kvantni model pravi, da vse možnosti že obstajajo v tem trenutku…« Seveda z imenom svojega podjetja/gibanja/miselnosti »Moment in time«, sem bil navdahnjen izraziti nekaj svojih pomislekov in ugotovitev na to temo s tem zapisom. Pa posvetimo kratek trenutek debati vsakodnevne teme kvantne fizike in kako nam lahko pomaga ustvariti najboljše trenutke v naših življenjih…
Podzavestni um – najboljši potrjevalec vseh časov
Prav koliko smo pozorni oz. ozaveščeni v trenutku, ko usvajamo nove informacije, nova znanja, se učimo nove veščine? Kako znamo z malo ali nič pomisleka določit, kdaj »vemo/znamo zadosti«, da izpeljemo dobro in pravilno? (To je v bistvu retorično vprašanje, ker v resnici ne »vemo« per se; v tistem trenutku preprosto samo »delujemo/počnemo«).
