Naša izvirna namera naj bo vedno Veselje

»Če bi te oseba na cesti, ki si jo pravkar spoznal vprašala »kaj si želiš za prihodnost?«, kaj bi rekel/a?«
…moj (intuitivni) odgovor je bil, da bi želel, da se bi ljudje več smejali. 😊

“Kar ne veš, ne boli« ali »Želim vedeti VSE kar je« – tanka črta anksioznosti

V tem zapisu želim predstaviti kako uravnavati ta dva ekstrema, ki na koncu oba vodita do pojava tesnobe oz. anksioznosti. Namreč, ne glede na to, kateri pristop uporabimo, vodi do točke zloma – bodisi v primeru, ko smo preobremenjeni z informacijami, kadar preveč razmišljamo (o prihodnosti, npr.) ali enakovredno, kadar želimo »preprosto zbežati od vsega«. Oboje predstavlja le (navidezen) način zapolnjevanja praznine znotraj nas, zaradi česar se naš organizem pač na koncu »zakrči«.

»Ljubezen = zdravje« – kako vzgajati Ljubezen in ozdraveti

Ljubezen je najbrž najmočnejša sila v širnem vesolju, to nam je dobro poznano. »Zaradi ljubezni se svet vrti« (iz ang:. »Love makes the world go round«), ampak ne samo to – ljubezen je nepogrešljiva sestavina, ko pride do zdravljenja in splošnega (dobrega) zdravja/počutja. Ampak od kod pravzaprav le-ta izvira? In kje »skladiščimo« ta čudovit vir obilja? Splošna znanost šele začenja razkrivati moč, ki jo ljubezen in dobre namere lahko imajo na naše zdravje…

»En »tok« za zraven, prosim«

V sodobni družbi in tudi zasebnih življenjih smo dandanes pogosto naloženi z gorami opravil, odgovornosti, pričakovanj itd. In to do te mere, da z našo naravo oz. biološkim delovanjem organizma, récimo temu – »našim načinom predelovanja dogodkov«, praktično nismo več sposobni uvideti, da se je eno opravilo že zaključilo in se drugo začelo. Postali smo polnopravno navajeni se skoraj dobesedno »odrezati/odcepiti od enega dejanja«, z namenom, da bi prihranili minuto časa ali dve pri naslednjem opravilu in ob tem smo skorajda pozabili kako si dovoliti »počutiti zadovolj(e)no«…

Na kakšen način oddajaš svojo energijo? (skozi prispodobo vezja)

Kako bi rekel/a, da se po navadi počutiš? Bolj kot ojačevalec ali morda pretvornik? Mogoče tudi upor/omejevalnik? Naše razne vibracije, ki jih oddajamo bi lahko primerjali z električnim vezjem. Zakaj se ne bi malo poigrali in izkoristili to povezavo – vez – z našim unikatnim doživljanjem sebe in sveta. V grobem se lahko glede na naš način delovanja razdelimo na tri kategorije: ojačevalnik, pretvornik in omejevalnik. Pa če razširimo zgodbo še nekoliko bolj, lahko te tri povzamemo tudi kot čase: preteklost, sedanjost in prihodnost.

»Nihče ni popoln.« »Še dobro da sem nihče.« – ko spregovorimo o perfekcionizmu.

S tem zapisom želim opisati omejujoče učinke perfekcionizma. Kot ljudje; človek, ki doživlja življenje, z vsemi našimi plastmi in kompliciranimi faktorji, smo se nekako začeli nagibati k »biti popolni«, v takšnem, drugačnem ali v vsakem pogledu. S tem zapisom želim govoriti o pojmu popolnosti oz. nagnjenosti k le-tej kot tudi orisati nekaj svojih izkustev in vpogledov na to temo. Kako lahko preraste iz nedolžne želje »(sebe) izboljšati« do prikrite pretirane kompenzacije, do oklepajoče razdražljivosti, tudi do nezdravega ekstremizma ali natančneje, nevarne iluzije, pod določenimi pogoji in če se ne ukrepa…

Design a site like this with WordPress.com
Get started